PLDP: kako se zares meri in zakaj ga en dan štetja ne da
Povprečni letni dnevni promet (PLDP) je prva številka, ki jo vsi iščejo: stoji na naslovnici prometne študije, vstopa v dimenzioniranje vozišč in križišč, z njo se primerjajo odseki in upravičujejo naložbe. Prav zato je tudi številka, ki se najpogosteje obljubi prelahko. Kamera ali števec na cesti stojita en dan, v poročilu pa osvane "PLDP". Ta skok čez aritmetiko ne prestane resne recenzije in ne bi smel prestati niti naročnika. Besedilo pokaže, kako se do PLDP zares pride in kaj kratko štetje sme, česa pa ne sme trditi.
Kaj PLDP sploh pomeni
PLDP je povprečno število motornih vozil, ki v 24 urah peljejo v obe smeri mimo števnega mesta na povprečen dan v letu: celoletni promet, deljen s 365. Že ime pove bistveno: to je povprečje vseh dni v letu, delovnikov in vikendov, poletja in zime, ne enega samega dne. Promet po slovenskih cestah niha od nekaj sto vozil na dan na lokalnih cestah do več deset tisoč na najbolj obremenjenih odsekih, čez leto pa se isti odsek giblje med zimskim minimumom in poletno konico. Ena številka, ki naj vse to povzame, mora biti izračunana, ne uganjena.
Kdo PLDP zares ima
V Sloveniji štetje prometa na državnih cestah sistematično vodi Direkcija RS za infrastrukturo, na avtocestah DARS. Podatki nastajajo iz avtomatskih števcev prometa in posameznih ročnih štetij po vsej državi, rezultati pa so javno dostopni na portalu odprtih podatkov OPSI. Zlati standard je avtomatski števec, ki šteje vse dni in vse ure v letu: takrat je PLDP navadna aritmetična sredina, brez ocenjevanja.
Ključen je detajl, kako uradne preglednice ravnajo z metodo: ob vsaki številki je naveden tip štetja, torej ali za odsekom stoji avtomatski števec ali ročno štetje, tehnične podlage pa za manj obremenjene ceste izrecno dopuščajo, da se PLDP oceni. Razlika med preštetim in ocenjenim je torej vgrajena v sistem, ne opomba pod črto. Lokalno poročilo te razlike ne sme preskočiti.
Kaj en dan štetja zares izmeri
Dnevni promet tistega konkretnega dne. Nič manj, a tudi nič več. Od letnega povprečja ta dan ločijo tri plasti odstopanja. Prva je dan v tednu: delovniki, sobota in nedelja imajo različne profile, med delovniki pa ponedeljek in petek odstopata od sredine tedna. Druga je mesec: poletne konice proti morju in tranzit julija in avgusta, zimski minimum, turistične smeri nasproti enakomernejšim dnevnim migracijam v mestih. Tretja so lokalne posebnosti: prazniki in šolske počitnice, vreme, dela na cesti in preusmeritve, posamezni dogodki. Dvanajsturno dnevno štetje povrhu ne vidi noči, zato tudi "dnevni promet" iz takega merjenja nosi pridržek glede nočnega deleža.
Isti odsek, preštet v petek julija in v torek septembra, da bistveno različni številki, obe pa sta točni: vsaka za svoj dan. Napaka ne nastane z merjenjem, ampak v trenutku, ko se eni od njiju prilepi ime, ki pomeni letno povprečje.
Nevtralno obdobje: kdaj kratek vzorec velja največ
Kadar se že šteje kratko, je treba šteti takrat, ko je promet najbližje letnemu povprečju: v pomladnih in jesenskih mesecih, sredi delovnega tedna, od torka do četrtka, izven praznikov in šolskih počitnic, ob suhem vremenu. Zato Motrilo snemanja načrtuje v nevtralnih obdobjih, kadar se vprašanje naročnika glasi "koliko prometa je tu običajno". Legitimna je tudi nasprotna izjema: če naročnika zanima prav poletna konica, se meri poleti, rezultat pa se izkaže kot poletna obremenitev, ne kot PLDP. Termin merjenja sledi vprašanju, ne obratno.
Kaj pošteno poročilo izkaže iz 12 ur
Kratko štetje da veliko, le letnega povprečja ne: strukturo prometa po vrstah vozil, smerno razdelitev, zavijanja v križišču, hitrosti in V85, konično uro in konično obremenitev, kadar je konična ura v celoti pokrita z merjenjem, ter dnevni promet izmerjenega obdobja, jasno označen kot izmerjen in s pridržkom za noč. To so podatki, ki jih projektant zares potrebuje za dimenzioniranje priključka ali analizo križišča, in vsi so iz prve roke.
Pravilo, ki se ga Motrilo drži, je isto, kot ga pozna uradna praksa: PLDP se ne izkazuje iz štetja, krajšega od 24 ur. Pri 24 urah in več se izkaže izključno kot ocena, z navedenimi faktorji in, kjer obstaja, referenco na najbližje uradno števno mesto. Izmerjeno je izmerjeno, ocenjeno je ocenjeno, razlika pa je vedno vidna v preglednici.
Kadar PLDP zares potrebujete, se do njega pride takole
Najprej se preveri, ali na odseku ali v bližini obstaja uradno števno mesto: objavljeni PLDP je takrat najmočnejši možni vir, lastno štetje pa se porabi za tisto, česar objave nimajo, za zavijanja, smeri po urah, strukturo in hitrosti prav na opazovani mikrolokaciji. Če referenčnega mesta ni, je rešitev večdnevno ali ponovljeno štetje v različnih obdobjih, najmanj, kar metodološko prestane, pa je štetje 24 ur in več v nevtralnem obdobju, razširjeno s faktorji in izkazano kot ocena z navedenim virom.
Številka, ki preživi recenzijo, je vredna več kot večja številka, ki je ne preživi.
Pripravljate prometno študijo ali elaborat in potrebujete podatke, ki zdržijo preverjanje? Pišite na [email protected].
Motrilo iz vsake meritve izkaže tisto, kar je zares izmerjeno: volumne po intervalih, konično uro, kadar je v celoti pokrita, in pretok kot ekvivalent na uro; PLDP šele takrat, ko ga podatki nosijo. Za meritev na konkretni lokaciji: [email protected].